BERILA: OBDOBJE OD PRVE SVETOVNE VOJNE DO KONCA DRUGE SVETOVNE

of 41

Please download to get full document.

View again

All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
PDF
41 pages
0 downs
7 views
Share
Description
BERILA: OBDOBJE OD PRVE SVETOVNE VOJNE DO KONCA DRUGE SVETOVNE
Tags
Transcript
  BERILA: OBDOBJE OD PRVE SVETOVNE VOJNE DO KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE Sprememba državnega okvira po prvi svetovni vojni (razpad Avstro - Ogrske, nastanek Države SHS, po združitvi s Kraljevino Srbijo pa najprej ustanovitev Kraljevine SHS in po enem desetletju Kraljevine Jugoslavije) ni pomenila samo družbenopolitičnega, pač pa tudi družbenoideološki preobrat. 1   Slovenci smo nedvomno dobili več narodnostnih in s tem tudi  jezikovnih pravic, 2  obenem pa smo iz relativno enotnega srednjeevropskega kulturnega kroga prestopili v veliko bolj raznoroden balkanski, 3  ki so ga sicer povezovali sorodni  južnoslovanski jeziki, razdvajale pa različne veroizpovedi, pisave in predvsem različna kulturna tradicija. Vse te spremembe so se seveda nujno odražale tudi v srednejšolskih berilih (ta so vedno vsaj delna odslikava državnih in družbenih razmer), po eni strani s pretiranim pou darjanjem  jugoslovanstva, 4    po drugi pa v nasprotju s prejšnjo avstro -ogrsko samozadostnostjo s potrebo  po večji odprtosti v svet. Ne nazadnje novi, s konzervativnimi pogledi manj obremenjeni sestavljavci beril omogočijo kvalitativen preskok v smeri sodobnega in resnično uporabnega  berila, usklajenega z vrednostnimi merili sočasne literarne zgodovine in spoznanji sodobne didaktike književnosti.   S plebiscitom in rapalsko pogodbo smo leta 1920 Slovenci izgubili avstrijsko Koroško in okupirano Primorsko. Na Koroškem zaradi nacionalističnih pritiskov ni bilo možnosti za srednješolski pouk slovenščine, pač pa so že v obdobju fašizma na Tržaškem in Goriškem nastala nekatera berila za osnovne in srednje šole. Ta berila so prvič v zgodovini omogočila opazovanje morebitnih razlik in odnosov med matico (osrednjo Slovenijo) in zamejstvom. Obdobje okupacije razen izjemoma ni prineslo novih avtorjev in bistveno novih srednješolskih beril, so pa skrajšane priredbe predvojnih čitank zanimive predvsem s stališča opazovanja kanonizacijskih procesov. 1  Razen glede oblike vladavine, saj je eno monarhijo zamenjala druga. 2   Slovenščina kot učni jezik v osnovnih in srednjih šolah, leta 1919 ustanovitev univerze v Ljubljani in čez dve desetletji še Slovenske akademije znanosti in umetnosti.   3  O tem je v svojem spisu Slovenci in Jugoslovani   razmišljal že Iva n Cankar. 4   "Pri tem je bilo usodno to, da je vladajoča centralistična ideologija temeljila na trditvi, da imamo v državi en sam jugoslovanski narod, Srbi, Hrvati in Slovenci so le nekoliko različna plemena, drugim pa tako in tako niso priznavali nobene individualnosti" (Glavan 1987: 452/453).  2.1.4.1 KRALJEVINA SHS Po prvi svetovni vojni se je večina gimnazij na slovenskem ozemlju spremenila iz klasičnih v realne. 5    Na nekaterih gimanzijah so po letu 1918 nekaj časa delovali posebni manjšinski nemški oddelki, 6  kasnej e pa je bila nemščina le kot učni predmet glavni tuji jezik. Leta 1920 so v Ljubljani ustanovili Tehniško srednjo šolo, poleg tehničnih strokovnih šol pa so obstajale še trgovske akademije, iz katerih so se po drugi svetovni vojni razvile srednje ekonomske   šole. Še vedno so obstajale meščanske šole, ki so omogočale tudi nadaljevanje šolanja na višji realni šoli (Ciperle 1987: 73 -74). V novi državi so učitelji pričakovali, da postanejo državni uradniki z vsemi pripadajočimi pravicami, da se bodo znebili zelo hude odvisnosti od cerkve, 7   da bo šolska uprava ločena od  politične 8   in da se ukinejo krajni šolski sveti, ki so "najbolj neposredno preko župana in župnika pritiskali na učitelja". Takoj po razpadu Avstro -Ogrske je narodna vlada SHS v Ljubljani ustanovi la Višji šolski svet, ki je predstavljal šolsko upravo za Slovenijo. Iz strahu  pred vplivom cerkve in lokalnih strankarskih prvakov so slovenski učitelji in profesorji vztrajali pri centralistični ureditvi, zato je bil že leta 1924 ta upravni organ ukinjen  in so vse  pristojnosti prešle na šolsko ministrstvo v Beogradu. Leta 1919 so nastali novi predmetniki in učni načrti (ti so se dopolnjevali, do leta 1930 pa se niso bistveno spreminjali), pri katerih slovenski strokovnjaki praktično niso sodelovali. V vse   slovenske šole je bil poleg slovenščine uveden tudi pouk srbohrvaščine 9  (Glavan 1987: 451-453). 2.1.4.1.1 SESTAV WESTER 1922 1. Enote: Josip Wester, Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol  , Ljubljana 1922 Josip Wester, Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol  , Ljubljana 1921 Josip Wester, Slovenska čitanka za tretji razred srednjih šol  , Ljubljana 1921 5   Klasični gimanziji sta ostali le po ena v Ljubljani in Mariboru ter zasebna škofijska gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani. 6   V Ljubljani, Mariboru, Celju in Kočevju.   7   "Pred prvo svetovno vojno so imele slovenske dežele: Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška in Istra vsaka svoj Cerkveno- kraljevi deželni šolski svet kot najvišji šolskoupravni forum. Temu podrejeni so bili okrajni šolski sveti, najnižji pa so bili krajni šolski sveti. Vse te organe so sestavljali zastopniki politične oblasti (strankarske), cerkve, šolnikov in javnosti (vplivni deželni. mestni in občinski mogotci)" (Glavan 1987: 451).   8   Vladajoče stranke so "neusmiljeno preganjale svoje nasprotnike", in sicer z "izstradalno in preseljevalno politiko". 9   Uradno je šlo za t. i. srbskohrvatsko - slovenski jezik, ki pa se je do leta 1930 poučeval ločeno kot slovenski in srbskohrvatski jezik.   Josip Wester, Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šol  , Ljubljana 1922 2. Nastanek in uporaba: Po prvi svetovni vojni je bil Wester najprej ravnatelj gimnazije v  Novem mestu, od leta 1921 pa višji šolski nadzornik v Ljubljani. Ta položaj mu je omogočil, da se je lotil ponovne predelane izdaje sestava Sket 1913, s katerim je kot soavtor 10  dokazal, da  je zmožen pripraviti dovolj solidno in sodobno berilo za nižjo srednjo šolo. Leta 1921 sta izšla zvezka za drugi in tretji razred, 11   leta 1922 pa še zvezka za prvi in četrti razred. Izbor avtorjev in besedil je delno posodobljen, 12  vendar je temeljni koncept ostal isti. Berila so se uporabljala do sestava Bajec 1935. 3. Obseg: slovenskih avtorjev 122, vseh besedil 551. V primerjavi s sestavom Sket 1913 se je  povečalo tako število slovenskih avtorjev kot število vseh besedil, precej enakovredno domačih in tujih. Pomembnejši slovenski pisci na novo: France Bevk, Izidor Cankar, Janko Glazer, Alojz Gradnik, Igo Gruden, Josip Gruden, Zofka Kveder, Anton Novačan, Ivan Pregelj, Milan Pugelj, Alojzij Res, Ivan Zorec. 4. Razvrstitev učnih vsebin: nedoločena, sem in tja  se razberejo tematski sklopi. 13  V prvem in drugem zvezku je na koncu dodan poseben sklop pod naslovom Srbohrvatsko štivo, v zadnjih dveh zvezkih pa so besedila iz hrvaške in srbske književnosti pomešana med druga besedila. V primerjavi s sestavom Sket 1913 se je še povečalo število proznih sestavkov. Med temi so dobrodošla novost poljudni in doživeto napisani spominski sestavki o nekaterih najpomembnejših slovenskih književnikih, 14  s katerimi je sestavljavec berila uspel pritegniti zanimanje mlajših srednješ olcev. 15   5. Razmerja med književnostmi: slovenska 87%, svetovna 5%, jugoslovanska 8%. Glede na sestav Sket 1913 je nekoliko manj besedil iz svetovne književnosti, 16  predvsem pa so  popolnoma izpadle neslovanske književnosti, kar je nedvomno korak nazaj. Srbohrvaška 10   "Sketove čitanke za nižjo šolo so se začele pomlajati (1910 -1912) ob sodelovanju J. Westra, ki jih je po prevratu samostojno predelal in izdal" (Merhar 1934: 47). 11   Še zlasti se je mudilo z zvezkom za tretji razred, saj se je še vedno uporabljalo neposodobljeno Sketovo berilo iz leta 1906. 12   Opazni spremembi sta bistveno večja zastopanost Župančiča in Cankarja, medtem ko sta Murn in Kette še vedno precej zapostavljena. 13  Npr. v prvem zvezku "zimski" sklop (  Jožkove jaslice ,  Balada o božični noči ,  Božična prigodba , Snegulčica , Tepežniki ), v drugem zvezku "gozdni" sklop ( V gozd! , V bukovem gozdu ,  Drevo v pregovorih , Stari hrast  ), v tretjem zvezku "turški" sklop (  Bramba proti Turkom , Turki na Muljavi ,  Bitka na Grobniškem polju ,  Janičar  ) in v četrtem zvezku "morski" sklop ( Prvi krat ob morju ,  Adrijansko morje ,  Jutrnja pesem ribičeva ). 14   Delno in nesistematično so se pojavili že v sestavu Sket 1913. 15  A. Burgar,  Mladostna leta Simona Gregorčiča  (I. zv.); J. Stritar, Kako sva z Levstikom krompir pekla , J. Debevec, Spomin na Frana Levstika , F. Levec, Fran Erjavec  (II. zv); K. Cankar,  Ivan Cankar in njegova mati , J. Debevec,  Josip  Jurčič –   umrl , P. Bohinjec, Valentin Vodnik kot dijak  , L. Pesjak, Spomini na Prešerna  (III. zv.); J. Trdina, Spomin na Prešerna , J. Wester, V Aškerčevem rojstnem kraju , F. S. Finžgar,  Ivanu Cankarju za spomin , F. Levec, Spomini o Josipu Jurčiču , V. Holz,  N  a Vrsnem pri Gregorčičevih , J. Stritar,  Levstik kot dijak   (IV. zv.). 16   Avtorji so Tolstoj (ta ima daleč največ besedil), Ewald, Krilov, Vrchlicky, Puškin, Turganjev in Sreznjevski.     besedila, ki jih je zdaj pričakovano štirikrat več, so ali prevedena ali pa objavljena v izvirniku, v gajici in tudi v cirilici. V prvem, tretjem in četrtem zvezku so objavljene vse tri državne himne, Jenkova pesem  Naprej , Mihanovićeva  Lijepa naša d  omovino   in Đorđevićeva  Bože    pravde . 17   Kljub opaznemu deležu "državotvornih" besedil iz srbske in hrvaške književnosti (ta daleč presega število državoljubnih besedil iz sestava Sket 1913) pa je v celotnem sestavu vendarle poudarek na domoljubju, 18  tako da so velika izjema državoljubna besedila slovenskih avtorjev. Taka je npr. pesem  Jugoslovanska budnica   Pavla Grošlja, iz katere navajam zadnje štiri kitice:   Na nebu sokole zagledal sem tri: od severa, juga, od vzhodne strani razpeli so smele peroti svobodi in sloncu nasproti. Razkljuval je prvi, kar bilo je zank, poletel je drugi nad vrh Karavank, a tretji čez Julijske stene  je planil nad kače strupene.   Že slutim v bodočnosti strašen vihar,   že čujem bučanje zmagalnih fanfar    in morje krvi vidim teči,  pod jugos lovanskimi meči.    Nad Krasom strmeč bo obstal bel oblak, nad Adrijo sinjo ves moder bo zrak, in zarja svobode čez goro  se zlije rde v  –   trikoloro. 19   6. Spremljevalni instrumentarij: v vseh štirih zvezkih vsebinska kazala (zaporedno in abecedno), 20  na koncu beril pa opombe s stvarnimi pojasnili in podatki o nekaterih avtorjih. Posebnost je besedilo didaktične narave  Kako naj čitam  s konca tretjega zvezka. Josip Debevec in Ivan Samsa navajata več nasvetov za ustrezno literarno branje (očitno kot  pripravo na pouk književnosti na višji stopnji srednje šole), pri čemer se sklicujeta na Herderjevo trditev, da najboljše darilo mlademu človeku niso knjige, pač pa nasvet, kako naj  jih bere. 21   Ker gre večinoma za še danes uporabna stališča, pravi zametek bralnih učnih strategij, 22   navajam zanimivejši odlomek iz tega sestavka: "Če človek prvič čita kako zanimivo knjigo, napravi dostikrat to napako, da, hrepeneč po celoti, prezre vse podrobnosti. Če čitamo isto   knjigo drugič, smo dosti na boljšem: tedaj vsebino že poznamo in se laže 17   V prvem zvezku je hrvaška himna tudi prevedena, srbska pa v cirilici in g ajici, v zadnjih dveh zvezkih pa sta drugi dve himni samo v izvirniku. 18   Posamezne zvezke načrtno začenjajo naslednje domoljubne pesmi: Vodnikova  Na moje rojake  (I. zv.), Aškerčeva Trije popotniki   (II. zv.), Gregorčičeva  Znamenje   (III. zv.) in Aškerčeva  Mi vstajamo  (IV. zv.). 19   Podčrtal P. G.   20   V četrtem zvezku abecedno kazalo avtorjev vključuje tudi bio - in bibliografske podatke o domačih piscih.   21    Nasveti so: Čitaj le tisto, kar je tvojemu duševnemu obzorju primerno ! Čitaj počasi  in pazno ! Čitaj vsak dan nekoliko! Čitaj z razumevanjem ! Čitaj s svinčnikom   v roki! Čitaj hevristično   (tj. tako, da sproti predvidevaš avtorjeve nadaljnje miselne korake; op. Z. B.)! Čitajoč primerjaj dva ali več pisateljev med seboj glede sloga! Posnemaj , a pametno! (podčrtala av torja). 22  Sodobna strokovna monografija  Bralne učne strategije   sicer išče korenine strateškega pristopa k učinkovitemu  branju v ZDA (Gradišar 2002).    ustavimo pri posameznostih ... /.../ Zato hočem odslej čitati počasi (Chci čisti pomali, velmi  pomalu ...), pa naj čitam celo leto eno samo veliko pesnitev." 23   7. Prešernove pesmi: Krst pri Savici  ( Uvod  ) (III. zv.); Orglar  ,  Memento mori ,  Povodni mož  ,  Napis na velikem zvonu Sv. Jošta ,  Apel in čevljar   (IV. zv.). V tej izdaji sta dve pesmi več kot v sestavu Sket 1913: Uvod  , ki je prezahtevno besedilo za nižjo stopnjo, in zelo primerna ba lada  Povodni mož  , ki je na svojo drugo šolsko objavo čakala kar sedem desetletij. 24   8. Značilnosti besedilnega izbora: Če pogledamo besedilno okolje Prešernovih pesmi, analiza prvega zvezka pokaže, da se razmerja med vsebinami glede na sestav Sket 1913 nis o bistveno spremenila (nekoliko manj je bogoljubnih pesmi, 25    pač pa je več poučnih), zato po tem merilu tudi prenovljena Westrova berila še vedno zaostajajo za Brinarjevimi. Vendar pa se v naslednjih treh zvezkih tudi glede tega stvari izboljšujejo in bogol  jubne pesmi zamenjujejo ideološko neobremenjene razpoloženjske pesmi, tudi take z ljubezensko tematiko. 26  Pogosta so besedila (zgodovinska, potopisna, domoljubna ipd.), ki niso samo  poučna, pač pa dejansko recepcijsko primerna, saj omogočajo vživetje in čus tveni odziv, večkrat tudi z umetniškim ekspresivnim izražanjem. Kot primer podajam odstavek iz domoljubnega sestavka Alojzija Resa Ob slovesu iz Gorice : "In videl sem goreče vasi in  požgane gozdove. Videl sem z gorko človeško krvjo oškropljeno kraško skalo vje in mlake krvi na ohribju ob Soči. Videl sem Smrt, kako se je raztegnila pošastno, da je zarila noge v kraške čeri Doberdobske planote in naslonila režečo lobanjo na Krnsko pogorje. Slišal sem njen krohot, da me je pretreslo do mozga." 9. Označitev Preš erna: V tretjem zvezku je objavljen sestavek Luize Pesjak Spomini na  Prešerna , v katerem pesnica pripoveduje o tem, kako jo je Prešeren poučeval, in na koncu zapiše: "Prešeren mi je bistril um, Prešeren mi je prebudil, kar je prebujenja vrednega 23   Gre za delček pisma češkega pesnika Jaroslava Vrchlickega pisateljici Sofiji Podlipski.   24   Prvič je bila p esem objavljena v sestavu Macun 1850. 25   Taka je npr. sicer umetniško prepričljiva Župančičeva pesmica za otroke  Naše luči . Po ugotovitvi, da so naše luči sonce, mesec, ogenj in beseda, pesnik takole sklepa besedilo:   Solnce je zašlo za goro,   mesec je odšel za solncem, ogenj v hiši je ugasnil,  sam ostal si brez besede. Odgovori, Ciciban: Kaj je naša zadnja luč?    Naša zadnja luč je duh:   vse je mračno, duh nam seva,  k Bogu pota razodeva. 26  To potrjuje primerjava Stritarjeve pesmice Pomlad    z bogoljubnim zaključkom, ki sem ga že navedel ob obravnavi sestava Sket 1913, in Jenkove pesmice z istim naslovom. Navajam prvo in zadnjo kitico: In srce, ti se ne zbudiš!   In jezik, vedno le molčiš!  Zdaj klije tebi dvojni cvet:  pomladni čas, čas mladih le t. Al' spet si tukaj, znanec moj? Le dvigni se, naglas zapoj; ljubezni glas, veselja klic oznanja naj prihod cvetic!
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks