Bo~no raz irjanje kot posebna oblika gibanja tal na

of 8

Please download to get full document.

View again

All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
PDF
8 pages
0 downs
20 views
Share
Description
GEOLOGIJA 57/1, 063-070, Ljubljana 2014 doi:10.5474/geologija.2014.007 Bo~no raz�irjanje kot posebna oblika gibanja tal na obmo~ju Doline v ob~ini Puconci Lateral…
Transcript
GEOLOGIJA 57/1, 063-070, Ljubljana 2014 doi:10.5474/geologija.2014.007 Bo~no raz�irjanje kot posebna oblika gibanja tal na obmo~ju Doline v ob~ini Puconci Lateral spread as a special form of soil movement in Dolina area in municipality Puconci Magda ^ARMAN Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ul. 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: magda.carman�geo-zs.si Prejeto / Received 17. 4. 2014; Sprejeto / Accepted 14. 6. 2014 Klju~ne besede: bo~no raz{irjanje, glina, pesek, Murska formacija, Dolina, Puconci, Slovenija Key words: lateral spread, clay, sand, Mura formation, Dolina, Puconci, Slovenia Izvle~ek V prispevku je predstavljena posebna oblika nestabilnosti tal, ki je v Sloveniji redkeje zabeležena. Gre za bo~no raz{irjanje tal v osrednjem delu Doline v ob~ini Puconci. Teren je zgrajen predvsem iz glinastih in pe{~enih sedimentov Panonskega morja, pretežno pliocenske starosti. Pred nekaj leti je v Dolini pri~elo prihajati do znatnih po{kodb objektov. Glede na podatke opravljenih raziskav sklepamo, da je ravninsko obmo~je razpadlo na posamezne bloke, ki se gibljejo v razli~nih smereh, zaradi ~esar so nastale tako obsežne po{kodbe objektov. Možni vzrok za nastanek je lahko erozija Dolinskega potoka ob vzhodnem robu obravnavanega terena ali seizmi~ne raziskave (razstreljevanje, vibracije), ki so se izvajale tod pred približno 20 leti. Dolo~itev to~nega vzroka nastanka bo~nega raz{irjanja tal, njegovega obsega in dinamike ostajajo izziv za prihodnost. Abstract The paper presents a particular form of soil instability, which is rarely observed in Slovenia. This is a lateral spread of the soil, which appeared some years ago in the central part of Dolina area in the municipality of Puconci. The area is mainly build up from clay and sandy sediments of the Pannonian Sea, predominantly Pliocene age. A significant damage of building has begun several years ago. According to data from research carried out, we suggest that the flat area is disintegrated into individual blocks, moving in different directions. These led to such extensive damage to buildings. Possible cause could be erosion of Dolinski stream at the eastern edge of the area or seismic survey (blasting, vibrations), which were carried out here about 20 years ago. Determination the exact cause of the formation of the soil lateral spread, its extent and dynamics, remain a challenge for the future. Uvod Geomorfolo{ke in geolo{ke zna~ilnosti {ir{e lokacije V okviru pilotnega projekta ocenjevanja plazljivosti, ki ga je v letih 2011 in 2012 Geolo{ki zavod s podizvajalci izvajal za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je bila v preglednem merilu, namenjenem uporabi na nivoju ob~in, obdelana tudi ob~ina Puconci. Metodolo{ko je bil projekt usmerjen v oceno plazljivosti na pobo~jih. Pri pregledu Doline pa smo naleteli na primere, kjer se kljub blagim, prakti~no minimalnim nagibom terena pogosto sre~ujejo s pojavi nestabilnosti tal, ki ustrezajo bo~nemu raz{irjanju tal. Ker krovni projekt metodolo{ko ni bil ustrezen za ocenjevanje tovrstnega pojava, smo Dolino dodatno inženirskogeolo{ko pregledali in ovrednotili zabeleženo gibanje tal. Geomorfolo{ki opis ozemlja Obravnavano ozemlje se nahaja severovzhodno od Puconcev, na Gori~kem, ki je del Prekmurja. Za Gori~ko je zna~ilno menjavanje gri~evja in vmesnih ravnin, pri ~emer nadmorske vi{ine redko presežejo 400 m (Bavec et al, 2012). To je ve~inoma z gozdom porasel svet, ki ga imenujejo Gori~ki bregi. Zaselek Dolina delno leži na zelo položnem, skoraj ravninskem delu ob Dolinskem potoku, delno pa na obrobnem gri~evju. Litolo{ke razmere Najstarej{e kamnine v ob~ini Puconci so sedimenti, ki predstavljajo ekvivalent plasti Rhomboidea v sladkovodnem razvoju. Na osnovni geolo{ki 64 Magda ^ARMAN karti, list OGK Gori~ko, so ozna~ene kot pontske (Pl1) (Pleni~ar, 1970), na redefinirani geolo{ki karti severovzhodne Slovenije 1: 100.000, pa so te plasti uvr{~ene v Mursko formacijo (Jelen & Rifelj, 2011), ki jo uvr{~ata v obdobje od zg. dela sp. panonija do zgornjega pontija (1M7 – 2M8). Izdanjajo le v spodnjih delih pobo~ij grebenov v severozahodnem delu ob~ine. Plasti Murske formacije so zastopane z menjavanjem peska, meljastega in prodnatega peska, glinastega melja, meljne gline, prodnatega in pe{~enega melja, vložkov premoga in fragmentov dreves. Plasti ležijo skoraj vodoravno, njihova debelina pa zna{a od 600 do 800 m. Na plasteh Murske formacije ležijo spodnje-paludinske plasti v razvoju re~nih prodov oz. sedimenti srednjega (Pl2) in zgornjega (Pl3) pliocena. Glede na redefinirano formacijsko geolo{ko karto merila 1 : 100.000, katere izhodi{~e je prav tako rokopisna geolo{ka karta 1 : 25.000, uvr{~amo te sedimente v Ptujsko-Grajsko formacijo, ki po novem obsega zg. del zg. panonija ali morda zg. pontij do pliocena. Sedimenti Ptujsko-Grajske formacije izdanjajo na celotnem gri~evnatem delu ob~ine severno od Šalamencev. Po Pleni~arju (1970) gre za sedimente, ki so za razliko od svoje podlage popolnoma brez fosilov, zaradi ~esar je njihova natan~nej{a stratigrafska opredelitev problemati~na. V spodnjem delu te litolo{ke enote je menjavanje peska, prodnatega peska, pe{~ene in meljaste gline, glinastega ter pe{~enega proda, v zgornjem delu pa prevladuje pe{~en in meljast prod. V teh plasteh so pri Pe~arovcih prisotni tudi centimetrski do decimetrski vložki lignita. Opisani litolo{ki razli~ki med seboj niso lo~eni zaradi premajhne debeline posameznih plasti in pokritosti terena. Med holocenske naplavine uvr{~amo dolinske nanose potokov in hudournikov ter najmlaj{e nanose Mure v Murski ravnini. V poto~nih dolinah med goricami je navadno rumena in rjava pe{~ena glina oziroma ilovica, medtem, ko je vzdolž strug potokov v glavnem drobnozrnat kremenov pesek. Bo~no raz{irjanje tal v osrednjem delu Doline Na ravninskem delu Doline nastopa posebna oblika gibanja tal, v Sloveniji redkeje zabeležena, ki se imenuje bo~no raz{irjanje tal. Zna~ilno se pojavlja na ravnih ali zelo položnih terenih. Nagibi terena v tem delu Doline zna{ajo od 2° do 5°, najpogosteje 3°- 4°. Osnovni na~in gibanja zemeljskih mas je bo~no razmikanje blokov, zaradi ~esar nastajajo strižne ali natezne razpoke. Pogosto je vzrok poru{itve rotacijski zdrs ob vznožju pobo~ja, lahko pa se premiki pojavijo tudi brez jasnega vzroka (Martin, 1999) ali pa je nastanek poru{itve povezan z likvefakcijo. To je proces, pri katerem se zaradi delovanja zunanjega vzroka za~ne saturiran sediment (obi~ajno pesek ali melj) obna{ati kot teko~ina. V primeru, da sediment, v katerem se pri~ne likvefakcija, prekriva koherenten sediment, se v njem pri~nejo pojavljati razpoke, ki teren razdelijo na razli~no velike bloke (Internet 1). Ti bloki se nato premikajo na razli~ne na~ine – se posedajo, rotirajo, bo~no premikajo, razpadajo, idr. (sl. 1). Bo~no raz{irjanje v drobnozrnatih sedimentih na zelo položnih pobo~jih je ve~inoma progresivno. Poru{itev nastopi nenadno, na majhni povr{ini in se nato progresivno {iri. Zelo ob~utljiva obmo~ja za pri~etek poru{itve predstavljajo obre~na pobo~ja ali pa so poru{itve vezane na paleostruge, ki so zapolnjene z drobnozrnatimi usedlinami. Inženirskogeolo{ke razmere na ozemlju Doline Dolina se nahaja med Ma~kovskim in Dolinskim potokom, ki potekata v smeri sever – jug in drenirata južni del Gori~kega proti jugu. Severozahodni del Doline leži na gri~evju z blagim nagibom pobo~ij. Pobo~ja gradijo puste rjave gline, ki so ponekod svetlo sive barve. Glede na podatke geomehanskih vrtin iz poro~ila prevladujejo plasti pe{~ene gline (CL) in pe{~enega melja (ML). Ritmi~no se menjavajo s tanj{imi plastmi mastne gline (CH) in visoko plasti~nega melja (MH). Gline so težkognetne konsistence, v obmo~ju vode pa prehajajo v srednjegnetno konsisten~no stanje. Gline in melji v povpre~ni debelini okoli 8 m so pogosto odloženi na plasti enakomerno zrnatega drobnega peska (SU) z vložki pe{~enega melja. Peski so obi~ajno v srednje gostem gostotnem stanju, njihova debelina zna{a od 0,2 do 2,2 m. V tem sloju se okoli 6 - 10 m pod nivojem terena pojavi voda, ki je ponekod pod tlakom (Štern et al., 2007). Ponekod so peski odloženi na lapornato podlago, drugje jim sledi ponovni cikel glinastih zemljin. Pesek se pojavlja tudi med laporjem, takrat je bolj zbit in vlažen. Sl. 1. Shematski prikaz bo~nega raz{irjanja tal. Fig. 1. Shematic presentation of soil lateral spread. glina pesek z vodo glina Bo~no raz�irjanje kot posebna oblika gibanja tal na obmo~ju Doline v ob~ini Puconci Po{kodbe na objektih Na osrednjem delu Doline kljub velikim po{kodbam objektov ne moremo govoriti o klasi~nem zemeljskem plazenju. Na obmo~ju, velikem cca 30 ha, med krajevno asfaltirano cesto, Žilavcovim Vara{am na jugu in Dolinskim potokom 65 na vzhodu so prisotne obsežne po{kodbe objektov. Najve~je deformacije se pojavljajo v osrednjem delu. Po{kodovanih je ve~ objektov, in sicer do te mere, da so predvideni za ru{enje. Po{kodbe na posameznih objektih se odražajo kot vertikalne, horizontalne in po{evne razpoke, razmikanje, rotacije in premiki celih objektov ter deformacije Sl. 2. Ortofoto posnetek terena s fotografijami po{kodb objektov (povzeto iz Štern in sod. 2007). Fig. 2. Orthophoto of area with photos of damaged objects (after Štern et al., 2007). Sl. 3. Po{kodbe na hi{i iz centralnega dela Doline (poleg vrtine Dl-5). Fig. 3. Damage on the house in the central part of Dolina (near borehole Dl-5). Sl. 4. Po{kodbe na objektu na zahodnem delu Doline (poleg vrtine Dl-11). Fig. 4. Damage on the object in the western part of Dolina (near borehole Dl-11). 66 Magda ^ARMAN Sl. 5. Premik objektov na zahodnem delu Doline (poleg vrtine Dl-11). Fig. 5. Buildings displacement in the western part of Dolina (near borehole Dl-11). Sl. 6. Lokacije seizmi~nih profilov in lokacije plazov oz. nestabilnosti tal. Fig. 6. The location of seismic profiles and the landslides locations. na cesti{~ih (sl. 2, 3, 4 in 5). S ~asom se razpoke ve~ajo, dva objekta sta že podrta, najmanj trije so {e predvideni za ru{enje in nadomestno gradnjo. Premikanje terena ogroža tudi gospodarske objekte in komunalno infrastrukturo. Doma~ini navajajo, da je do po{kodb objektov za~elo prihajati nekaj let po izvajanju obsežnih geofizikalnih raziskav v bližnji in {ir{i okolici. Ravno tako navajajo, da naj bi se od takrat pojavl- jale tudi težave z vodo. Navedb nismo mogli zadovoljivo preveriti, vendar sklepamo, da geofizikalne raziskave najverjetneje ne morejo biti vzrok za nastanek po{kodb na objektih nekaj let kasneje. ^e bi pri{lo do po{kodb v ~asu izvedbe, bi bila verjetnost vpliva raziskav visoka. Geofizikalne raziskave so se izvajale v 90. letih prej{njega stoletja. Z njimi so želeli ugotoviti primernost globinskih struktur za podzemno skladi{~enje plina (Gosar, 1995). Lo- 67 Bo~no raz�irjanje kot posebna oblika gibanja tal na obmo~ju Doline v ob~ini Puconci kacije merskih profilov so prikazane na sliki 6. Drugi podatki glede geofizikalnih raziskav nam niso bili dostopni. Dolina je ozna~ena z rde~im krogom na sliki 6. Zeleni krogi predstavljajo lokacije zemeljskih plazov iz baze GIS_UJMA, modri poligoni so lokacije zemeljskih plazov, ki jih je posredovala ob~ina Puconci leta 2012 in rde~i kvadratki so podatki o zemeljskih plazovih od URSZR iz leta 2011. S prekrivanjem lokacij seizmi~nih profilov s podatki o znanih plazovih, ne moremo niti potrditi niti ovre~i vpliva seizmi~nih raziskav na pojavljanja plazov. Ob nekaterih seizmi~nih profilih se plazovi pojavljajo, ob drugih ne. Za potrditev možnosti, da so vzrok plazenju oz. nestabilnostim tal seizmi~ne raziskave, bi bilo potrebno izvesti detajlno kartiranje terena in plazov ter detajlno preu~iti podatke o seizmi~nih raziskavah. Geotehni~ne raziskave Za potrebe sanacije so se v Dolini izvajale obsežne geotehni~ne raziskave. V letih 2006 (november – nulta meritev) in 2007 (maj - prva meritev) (Štern et al., 2007) so potekale inklinometrske meritve. Izmerjeni pomiki so zna{ali od 1,6 mm do 22,4 mm v {estih mesecih. Na podlagi izmerjenih podatkov lahko ocenimo letni premik, ki zna{a od 3,2 mm/leto (izjemno po~asno gibanje - lezenje) do 4,5 cm/leto (zelo po~asno gibanje). Najmanj{i premiki so bili izmerjeni na strmej{ih pobo~jih na severozahodnem delu, najve~ji pa v osrednjem, skoraj ravninskem delu Doline. Iz skopih podatkov inklinometrskih meritev sklepamo, da je teren razpadel na posamezne bloke, ki se gibljejo v razli~nih smereh (sl. 7). Smeri in velikosti premikov so na sliki 7 ozna~ene z rde~imi pu{~icami. Premiki se pojavljajo na razli~nih globinah (med 2 m in 9 m), najgloblje se pojavljajo v osrednjem delu. V tem delu so bili izmerjeni tudi najve~ji premiki. Premiki so obi~ajno vezani na omo~eno pe{~eno plast, vendar so bili zabeleženi premiki tudi znotraj glinastih zemljin. Za dolo~evanje to~nej{e dinamike premikanja oz. bo~nega raz{irjanja, bi bile smiselne redne inklinometrske meritve v dalj{em obdobju. Tako bi natan~neje opredelili gibanje terena, ki je razdeljeno na posamezne bloke ter obmo~ja z nateznimi in tla~nimi deformacijami. Glede na smer in globino gibanja posameznih delov terena bi bilo možno dolo~iti okvirno velikost posameznih premikajo~ih se blokov. Dodatno bi bilo smiselno opazovati tudi nihanje gladine podzemne vode oz. spreminjanje tlakov vode v peskih v dalj{em obdobju ter podatke korelirati s podatki inklinometrskih meritev. Možni vzrok nastanka bo~nega raz{irjanja tal v Dolini V strokovni literaturi nastanek bo~nega {irjenja tal najpogosteje pripisujejo likvefakciji. Pri likvefakciji se v zemljini zgodijo procesi, ki so vezani na poru{itev strukture v rahli zemljini, ki teži k zgo{~anju. Termin likvefakcija se uporablja za opisovanje procesa in ne lastnosti materiala, pri katerem z vodo zasi~ene zemljine zaradi zunanje obtežbe izgubijo svojo strižno trdnost in se uteko~inijo (Petkov{ek, 2001). Likvefakcija lahko Sl. 7. Izmerjeni premiki v inklinometrih (povzeto iz Štern et al., 2007). Fig. 7. Measured movements from inclinometers (after Štern et al., 2007). 68 nastopi pri katerem koli rahlem, z vodo zasi~enim materialu. Katastrofalne posledice, ki jih likvefakcija pusti na objektih, so obi~ajno vezane na dogajanja v plasteh iz rahlih, z vodo zasi~enih peskov, ki jih sproži potres. Najpogostej{i vzrok je potres (nenaden Magda ^ARMAN hiter premik tal), lahko pa so vzroki tudi miniranje ali hitra izpraznitev vode v zemeljskem vodnem zadrževalniku. Pogosti so pojavi likvefakcije tal pod starimi železni{kimi progami, po katerih za~nejo voziti novi, težji in hitrej{i vlaki. Sl. 8. Zrnavosti zemljin, ob~utljivih na likvefakcijo (obmo~ji A in B) in granulometri~na sestava peskov iz Doline (~rno {rafirano obmo~je). Fig. 8. Grading of soils, susceptible to liquefaction (areas A and B) and granulometric composition of sands from the Dolina (black hatched area). Sl. 9. Primerjava sejalnih krivulj za razli~ne zemljine (Lenart et al., 2012) z dodano granulometri~no sestavo zemljin iz Doline (~rno {rafirano obmo~je). Fig. 9. Comparison of the gradation of different soil samples (Lenart et al., 2012) with added granulometric composition of soils from the Dolina (black hatched area). 69 Bo~no raz�irjanje kot posebna oblika gibanja tal na obmo~ju Doline v ob~ini Puconci V na{em primeru so lahko možen vzrok seizmi~ne raziskave (razstreljevanje, vibracije) ali erozija Dolinskega potoka ob vzhodnem robu oz. vznožju obravnavanega terena. Prej zaprta pe{~ena plast s podtalnico pod tlakom je zaradi erozije lahko postala odprta in zato utrpela padec tlaka. Padec tlaka v sloju peska, saturiranem z vodo, lahko povzro~i obraten pojav likvefakciji in sicer se tlak iz vode prenese na medzrnske tlake. Zaradi tega pride do zgo{~evanja peska in posledi~no posedanja povr{ine nad njim. Zaradi diferencialnih posedkov tal teren razpade na razli~no velike bloke. Pri izdelavi vrtin za seizmi~ne raziskave, ki so obi~ajno globoke cca 10–20 m, so bile zanesljivo navrtane pe{~ene plasti z vodo pod tlakom. ^e se je razstreljevalo ravno v obmo~ju med glinastimi in pe{~enimi sedimenti, bi lahko pri{lo do sprememb v režimu podtalnice, vendar podatkov o globinah vrtin in o razstreljevanju nimamo in je tak{na ocena za enkrat le hipoteti~na. Dodatno smo ocenili likvefakcijski potencial zemljin v Dolini. Na sliki 8 so prikazana obmo~ja zrnavosti zemljin, ki so zelo ob~utljiva na likvefakcijo. Obmo~je A predstavlja obmo~je najbolj ob~utljivih zemljin, obmo~je B pa obmo~je potencialno ob~utljivih zemljin (Kramer, 1996). Dodatno je na sliki 8 prikazana zrnavost peskov iz Doline s ~rno {rafiranim obmo~jem. Iz slike je razvidno, da so melji in peski iz Doline ob~utljivi do zelo ob~utljivi za likvefakcijo, za ve~ informacij pa bi bile potrebne dinami~ne preiskave peskov v geomehanskem laboratoriju. Tako pridobljene podatke bi lahko primerjali s podatki dinami~nih analiz za jezersko kredo (Žlender & Lenart, 2005) in sedimentov iz reke Save iz okolice Bo{tanja in Brežic (Smolar & Ma~ek, 2011; Smolar et al., 2012) Za primerjavo podajamo izsledke Lenarta in sodelavcev (2012), ki so med seboj primerjali sejalne krivulje slovenskih materialov in krivulje peskov z okolice reke Tone na Japonskem (sl. 9), kjer so se tla uteko~inila pri potresu leta 2011. Dodali smo zrnavosti zemljin z obmo~ja Doline. Zrnavost zemljin iz Doline se dobro ujema z zrnavostmi meljnega peska iz Bo{tanja in zrnavostmi vzorcev peska iz mesta Fusa, v katerih je ob potresu pri{lo do nastanka pe{~enih »vulkanov«. Zaklju~ek Zaselek Dolina v ob~ini Puconci je kljub blagim nagibom terena podvržen nastanku razli~nih masnih premikov. Za obrobna pobo~ja z nagibi okoli 8° je zna~ilno lezenje zemljin. Na ravninskem delu Doline pa gre za posebno obliko gibanja tal, ki je v Sloveniji redko zabeleženo. To je bo~no raz{irjanje tal, ki se zna~ilno pojavlja na zelo položnih terenih z nagibi do 5° ob ustrezni geomehanski sestavi tal (zaprta pe{~ena plast z vodo pod tlakom med dvema glinastima plastema). Zaradi razli~nih vzrokov je pri{lo do dezintegracije terena na razli~no velike bloke, ki se gibljejo na razli~ne na~ine. Njihovo gibanje vpliva na nastanek obsežnih po{kodb na objektih. Za natan~nej{o opredelitev vzrokov nastanka, obsega in dinamike bo~nega raz{irjanja tal, bi bile potrebne sistemati~ne in redne inklinometrske meritve ter spremljanje nihanja nivoja podzemne vode oz. tlakov vode v peskih v dalj{em obdobju, dinami~ne preiskave peskov v geomehanskem laboratoriju ter po potrebi detajlnej{a {tudija opravljenih seizmi~nih raziskav. Viri in literatura Bavec, M., Rižnar, I., ^arman, M., Jež, J., Krivic, M., Kumelj, Š., Požar, M., Šinigoj, J., Jurkov{ek, B., Trajanova, M., Poljak, M., Celarc, B., Dem{ar, M., Milani~, B., Mahne, M., Otrin, J., ^ertali~, S. & Štih, J. 2012: Izdelava prostorske baze podatkov in spletnega informacijskega sistema geolo{ko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja, erozijskih kart ter kart snežnih plazov. Ob~ina Puconci. Poro~ilo, 66 str. Arhiv GeoZS, Ljubljana. Gosar, A. 1995: Modeliranje refleksijsikih seizmi~nih podatkov za podzemno skladi{~enje plina v strukturah Pe~arovci in Dankovci – Murska depresija. Geologija, 37/38: 483–549, doi:10.5474/geologija.1995.019. Jelen, B. & Rifelj, H. 2011: Povr{inska litostratigrafska in tektonska strukturna karta severovzhodne Slovenije (obmo~je projekta T-JAM) v merilu 1 : 100.000. Geolo{ki zavod Slovenije. Kramer, S. 1996: Geotechnical Earthquake Engineering. Prentice Hall: 653 p. Lenart, S., Koseki, J. & Miyashita, Y. 2012: Soil liquefaction in the Tone river basin during the 2011 eartquake off the Pacific coast of Tohoku. Acta geotechnica slovenica, 9/1: 4-15. Martin, G.R. & Lew, M. (eds.) 1999: Guidelines for analyzing and mitigating ligeufaction hazards in California. University of Southern California: 63 p. Petkov{ek, A. 2001: Geolo{ko geotehni~ne raziskave plazu Stože. Ujma, 109-117. Pleni~ar, M. 1970: Tolma~ za list Gori~ko in Leibnitz, OGK 1:100.000. Zvezni geolo{ki zavod Beograd: 39 p. Smolar, J. & Ma~ek, M. 2011: Investig
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks